Že od tistega trenutka, ko so udeleženci izvedeli, da bodo tekom Zleta morali na še en bivak je prišlo do veliko pritožb. Bivak, pa ne že spet!

Ali nismo že dovolj hodili?! Pa vendar, so se do sedaj še vsi z bivaka vračali nasmejani in zadovoljni - po končanem bivaku se nihče več ni pritoževal.

Vzrok za to nenavadno zadovoljstvo po dodatnem dnevu hoje? Ta bivak je bil pravzaprav enodnevni izlet na velenjski grad, njegov namen pa je bil čista zabava. Vsak dan je skupina vodov, ki so se na grad odpravili, s pomočjo animatorjev na hribu nad Velenjem imela noro zabavo, plesali so dolgo v noč, glasbo pa se je slišalo vse do centra Velenja. Za te taborniške zabave bi se lahko reklo, da so bile boljše od marsikatere, ki se godi v ljubljanskih klubih in kleteh.

Prijateljstva, ki so se stkala tekom Zleta so se na tem bivaku le še okrepila, nekatera pa zagotovo še bolj zapletla. To grajsko vzdušje je prispevalo k nepozabni zletni avanturi, ki si jo bodo prav gotovo vsi zapomnili.

Pomagajo nam